Listen Now

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o svobodi medijev v Sloveniji in stanju na RTV Slovenija. Volilna udeležba na letošnjih državnozborskih volitvah je bila najvišja v tem tisočletju, v začetku spomni Ali Žerdin, ki je presenečen nad potezami Janševe vlade v odhajanju, kot je denimo ponovna deregulacija cen pogonskih goriv in pritiski na RTVS. Prav ti pritiski pa najbolj skrbijo Janeza Markeša, ki meni, da je bil program minulih volitev nasprotovanje Janezu Janši. Markeš obenem ocenjuje, da se klika, ki jo je na čelo javnega servisa postavila vlada v odhajanju politična in ne strokovna. Marcela Štefančiča so izrinili iz oddaje, ki jo vodi že leta prav na dan svobode medijev, 3. maja. Pod zadnjo vlado je svoboda tiska v Sloveniji nazadovala za kar 18. mest, je spomnil Žerdin. Opozoril je, da je imela na tej lestvica Slovenija daleč najboljšo uvrstitev med prvih deset držav na svetu v letih po osamosvojitvi, nato pa je nihala; močno je upadla po vsaki Janševi vladi. Markeš meni, da bi zaradi svoje neprofesionalnosti urednica Jadranka Rebernik in novinarji, ki se obnašajo kot »politkomisarji«, kakršen je Jože Možina, morali izgubiti službe na RTV. »Novinarji, kot sta Rebernik in Možina, sta se vedno po koncu brutalnih Janševih vlad potuhnila in še naprej dobivala plače,« je spomnil Markeš, ki meni, da je za takšno stanje na RTV kriv dogovor med SDS in SD. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o volilnih rezultatih in sestavi koalicije. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat komentirala volilne rezultate. Gibanje Svoboda se je z odstotkom, ki ga je osvojilo na nedeljskih volitvah, približalo rezultatu, s katerim je leta 2014 zmagala stranka Mira Cerarja. »Če pogledava osvojene mandate, je stranka Roberta Goloba pri 41 parlamentarnih sedežih, kar je daleč največ v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije,« je dejal na začetku Ali Žerdin. Komentatorja sta se osredotočila predvsem na vprašanje potencialne koalicije. Dve stranki KUL sta iz parlamentarnega življenja izpadli, ostali sta stranki SD in Levica. Bodoči mandatar je takoj po volitvah dejal, da je obe stranki povabil k sodelovanju, le da Levica končnega odgovora še ni dala. Janez Markeš je povedal, da je povolilna situacija večplastna. Razdeliti jo je moč na tri različne odseke in teme diskusije: » Janšizem z elementi fašizacije Slovenije je vsaj začasno zaustavljen. Začasno, ker nisem prepričan, da je to zadnja postaja janševega pohoda na Slovenijo.« Za demokracijo je to po Markeševih besedah dobra novica, EU se v svojem liberalnem delu obnaša, kot da se je zgodilo ljudstvo in da je to nekaj dobrega. Druga ugotovitev, je še dodal komentator, je to, da je slovensko volilno telo reagiralo taktično in do neke mere panično. Robertu Golobu je sedaj treba dati priložnost, da dokaže, visoke besede iz kampanje niso izmišljotina. A Markeš je opozoril tudi, da je prevelika moč vedno nevarna. Več na delo.si.  Parlamentarne volitve 2022 • Gibanje Svoboda • Robert Golob • Janez Janša

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o volitvah in predvolilni kampanji. Ali Žerdin je pojasnil, da smo že sredi volitev, saj predčasne volitve že potekajo, udeležba na njih pa močno presega udeležbo pred štirimi leti. Leta 2018 je bila volilna udeležba 52-odstotna. Žerdin in Janez Markeš stavita, da se bo volilna udeležba na letošnjih volitvah gibala okoli 65 do 68 odstotkov. Žerdin je dejal, da je letošnja predvolilna kampanja najbolj neobičajna v zadnjih 32 letih, saj je bil eden izmed favoritov, Robert Golob, na javni televiziji »pospravljen v predal manj relevantnih strank«. Šele odločitev sodišča mu je omogočila soočenja v bolj gledanih terminih. Poleg tega smo še vedno sredi pandemije covida, ki je pred volitvami prav tako prizadela Goloba, je spomnil Žerdin. Ob tem pa se mu zdi nenavadno tudi, da sedanji predsednik vlade ni hodil na soočenja. »Do sedaj je sodeloval le na dveh, kar je v dvaintridesetletni zgodovini slovenskega parlamentarizma izjemno nenavadno,« je pojasnil Žerdin. Markeš meni, da je zaradi strelov nacionalne televizije v lastno koleno Pop TV postala relevantna televizija. Kljub temu meni, da je bilo zadnje soočanje tam katastrofalno, »to je bil napad na Levico in poskus umora Luke Mesca že na samem začetku. Kar si je komercialna televizija privoščila, je neverjetno; podjetništvo proti državi in Levici. Norosti, ki jih ne slišiš vsak dan, pod vsakim nivojem,« je povzel Markeš. Stranke leve sredine so napadale Janeza Janšo, desni del političnega spektra pa Levico in Mesca, ne pa Goloba, je bil presenečen Žerdin. Markeš meni, da na Goloba že gledajo kot na zmagovalca in skušajo k njemu spraviti Novo Slovenijo. Očitno je, da je Mesec dejansko nevaren globoki državi, je dejal Markeš. Žerdin je spomnil, da je po zadnjih anketah Levica druga najmočnejša stranka na levem polu. Markeš se je strinjal, da je bil verjetno napad na Mesca kontraproduktiven. Glavno vprašanje je, kako bosta Golob in njegovo gibanje po volitvah naslovila ključna vprašanja, je dejal Markeš, ki meni, da na Golobu leži ogromna odgovornost. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o problematični naklonjenosti Roberta Goloba privatizaciji zdravstva. Včeraj sta se na predvolilnem soočenju na programu Kanal A prvič srečala prvak stranke SDS Janez Janša in predsednik gibanja Svoboda Robert Golob. »Od začetka smo vedeli, da bo rezultat nič proti nič in da se bo žoga podajala po sredini terena,« je z nogometnimi prispodobami soočenja najtesnejših tekmecev na parlamentarnih volitvah 24. aprila postregel Ali Žerdin. »To je bil velik dosežek za Kanal A in simpatična voditelja, ki sta stvar lepo izpeljala. Janša je takoj na začetku dal vedeti, da se bo pogovarjal samo v okviru dogovorjenega. Tako je potem tudi bilo. Drugače pa je bil mirotvorec, Mahatma Gandi. Če ga ne bi poznali, bi mislili, da je Dalajlama, edini, ki svetu zagotavlja mir.« Vse to, kar ni, je včeraj hotel prikazati, da je, je iz nogometa na polje duhovnosti odpeljal Janez Markeš. Zdravstveni sistem ni fevd zdravnikov Vseeno pa je bilo po Markeševih besedah pomembnejše ponedeljkovo soočenje na Pop TV, na katerem je Robert Golob razkril svoje načrte z zdravstvom. Povedal je, da hoče imeti to ministrstvo v domeni svoje stranke in da bo za ministra za zdravje predlagal Danijela Bešiča Loredana, ki je po Markeševem mnenju zelo problematična oseba. Golob ni »povedal, da bo zdravstveni sistem usklajen projekt celotne koalicije, v katerem bi ga vzeli kot vsevladno prioriteto, in ne kot fevd zdravnikov. Zdravstveni sistem ni lastnina zdravnikov ali kogar koli drugega, ampak lastnina države,« je pribil Markeš, ki je kritičen do strank in posameznikov, ki hočejo privatizirati zdravstvo. Več na delo.si! 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat govorita o ponedeljkovem predvolilnem soočenju. Ne na javni, ampak na komercialni televiziji. Televizijska soočenja vendarle nekaj dajejo, za uvod v pogovor o minulem ponedeljkovem predvolilnem soočenju meni Janez Markeš, ki skupaj z Alijem Žerdinom ugotavlja, da so tovrstna soočenja pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami relevantnejša na komercialni televiziji kot na nacionalki. »Strankam oziroma njihovim predsednikom se splača potruditi, tudi zadnji vtisi lahko pripomorejo k rezultatu. Sam pri sebi sem se zalotil, da opazujem in poslušam argumente in to, s kakšnim žarom kdo stoji za njimi,« pove Markeš. »Govoriš o predsednicah in predsednikih, vladajočo stranko pa še vedno predstavlja podpredsednica in poslanka evropskega parlamenta Romana Tomc. Je to za vladajočo stranko hendikep?« zanima Žerdina. Več na delo.si! 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o razgradnji javnega zdravstva in odsotnosti analiz stanja v programih strank. »Do volitev je še 31 dni. Kar imamo na mizi, so volilni programi, vsak hip bodo znane tudi celotne kandidatne liste. Najina pozornost je na novem gibanju na političnem zemljevidu, na Gibanju Svoboda,« današnji pogovor uvede Ali Žerdin. »Kar je potrebno s posebno pozornostjo obravnavati v programih strank, so zdravstvo, sociala in šolstvo, ostalo so nekako standardizirane formule. Gibanje Svoboda glede tega ni naredilo kakšnih napak. Pokazalo je, da je potrebno znova vzpostaviti parametre pravne države, državniškega obnašanja, medijske avtonomije, skratka, avtonomije strok,« odvrne Markeš. »Reči pa moram, da je ta program, ko sem obravnaval področje zdravstva, za katerega ocenjujem, da je ključno za Slovenijo in obstoj prihodnje vlade, veliko razočaranje. V njem ni nobene sistemske rešitve. V njem so le zaznave nekaterih problemov, čakalnih vrst in podobno, celo kak stavek o potrebi ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja.« »Tudi pri drugih strankah na področju zdravstva ne najdemo globljih analiz in predlaganih sistemskih rešitev zdravstva v Sloveniji,« doda Markeš. »To je pomembno, ker zdravstvo v kombinaciji s socialnim sistemom v slovenski družbi genereira večjo neenakost. Vemo, da je ta sedaj v porastu, in ocenjujem da bo v prihodnje vsaka politika, ki se bo imela za alternativno, stala ali padla pri vzpostavljanju tega parametra. Zdravstvo je tu v sami sredici, tako kot šolstvo in sociala. Program Golobove stranke je nezadosten, zelo površen, pavšalen in veliko razočaranje.« »Kar opažam v zadnjem letu ali dveh, je, da poskušajo namesto dualizma med javnim in zasebnim zdravstvom uvesti tri elemente, in sicer državno zdravstvo, javno zdravstvo in zasebno zdravstvo,« opaža Žerdin. »Zasebno zdravstvo je vse, kar uporabnik plača iz svojega žepa, pri členitvi med javnim in državnim zdravstvom pa se skuša uveljaviti razlika, da predstavljajo javno zdravstvo zasebniki s koncesijo, državno pa veliki državni zavodi, zdravstveni domovi, državne bolnišnice idr., ki so do neke mere pod vladnim patronatom. Problem vmešavanja strankarske politike v delovanje javnozdravstvenih institucij obstaja in je zelo velik, omenjena členitev na javno in državno zdravstvo pa se mi zdi omalovažujoča do javnih bolnišnic in javnih zdravstvenih domov. Kot da je to nekakšna etatistična, da ne rečem sovjetska entiteta, ki je preživela tranzicijo in ne sodi v ta čas.« Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o cenzuri na RTVS in premierovem obisku Kijeva. Z javne televizije, vsaj do volitev, izginjajo nekatere oddaje, premier se je s kolegoma s Češke in Poljske podal v Kijev, vlada je po deregulaciji ponovno omejila cene bencina, je dogajanje v preteklem tednu povzel Delov komentator Ali Žerdin. Janez Markeš je poudaril, da državno televizijo plačujemo državljani, zato imamo pravico pričakovati profesionalno uredniško politiko. »Tarča je postala slovenski Kijev, ki je padel za potrebe volitev,« je pojasnil Markeš. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o vzrokih za stavko in rasti življenjskih stroškov. Ker danes poteka šolska stavka, Delov komentator Janez Markeš pojasnjuje, zakaj je do stavke prišlo. Strinja se, da so šolski delavci podplačani, a meni, da je treba na stavko gledati v kontekstu vladne izločitve zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Ali Žerdin je spomnil, da je enotni plačni sistem nastal prav pod Janševo vlado, pred petnajstimi leti. Strinja se, da bi sistem potreboval nadgradnjo, a meni, da je demontaža tega sistema preveč radikalna sprememba. Markeš je ocenil, da so zdravniki covidno krizo poskusili izkoristiti za privatizacijo zdravstva in dvig svojih plač, za kar je bil potreben izstop iz enotnega plačnega sistema.  Največji zagovornik ločitve zdravstva od države je pod vplivom lobijev Nova Slovenija, je opozoril Markeš, ki upa, da jim to ne bo uspelo. Namesto tega bi se morali zavzeti za ponovno izključno javno zdravstvo in ga rešiti iz rok farmacevtske industrije in lobijev, ki jih predstavlja Matej Tonin. Markeš je opozoril tudi, da se je pod to vlado celotna družba izrazito neoliberalizira in prizadevanje za družbeno blaginjo je nadomestilo prizadevanje za gospodarsko rast, ki pa koristi zgolj dobičkarjem, medtem ko večina ostaja na istih plačah, medtem ko življenjski stroški rastejo. Več na delo.si! 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o dogajanju v Ukrajini in slovenskih odzivih nanj. Pred tednom dni je Rusija napadla Ukrajino. »Spremljamo odpor Ukrajincev, odzive mednarodne skupnosti in vojno dogajanje,« je povzel Ali Žerdin. Delov komentator Janez Markeš meni, da Rusija nima osnovnih pogojev, da bi dobila vojno v Ukrajini. Ocenjuje, da Rusijo vojna stane med eno in petnajst milijard evrov dnevno, kar je zelo izčrpajoče za gospodarstvo. Markeša sta presenetili zlasti dve stvari; da se begunce z vojnega območja prvič po dolgem času ponovno obravnava kot begunce, in da je premier Janez Janša ni podprl Putina. A Markeš meni, da gre predvsem za predvolilno strategijo in poudarja, da se dogajanje v Ukrajini pri nas uporablja za preusmerjanje pozornosti od notranjepolitičnega dogajanja, zlasti od prevzemanja RTVS. Žerdin je poudaril, da je nedoumljivo, da je nacionalna televizija o dogajanju v Ukrajini predvajala BBC, saj ima sama izjemne poznavalce razmer v Rusiji in Ukrajini. Prav tako je izpadel Studio City, kljub temu, da je že imel pripravljeno vsebino o Ukrajini. Markeš poudarja, da nacionalna televizija ni več javna, pač pa postaja zasebna strankarska televizija, ki je financirana z javnim denarjem. Več na delo.si! 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o sodbi sodišča EU. Sodišče EU v Luksemburgu je pred nekaj urami objavilo prelomno sodbo  glede tožbe Madžarske in Poljske, ki se nista strinjali z idejo, da bi  bila pomoč za okrevanje državam po pandemiji vezana na spoštovanje  vladavine prava. Luksemburški sodniki so ugotovili, da je tožba  neutemeljena, je povzel Delov komentator Ali Žerdin. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta se tokrat pogovarjala o političnem dogajanju, predvsem o tem, kako so na prihajajoče volitve pripravljene opozicijske stranke. »Nisem preveč optimističen, koliko prave volje je pri obljubah o povezovanju, da ne gre v resnici za figo v žepu. Golobova stranka je v meritvah zelo visoko, zraven pa je še KUL, ki želi biti dejaven pri oblikovanju vlade. Trenutno ne vzbujajo občutka, da bi te sile učinkovito prevzele državo, zato ne moremo biti navdušeni,« je dejal Markeš. »Kljub temu bo očitno sedanja koalicija izgubila, saj je energija v državi, da pride do spremembe, zelo visoka.« Ali Žerdin je nato nadaljeval: »Vodenje države je povezano s političnimi programi, a po drugi strani je vodenje države tehnološka operacija. Državo moraš znati voditi in razumeti politični sistem. Žal ali na srečo se politično programi nikdar ne uresničijo, vsaj ne način, kot so jih zapisali v predvolilnemu času.« Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta ta teden razpravljala o prodaji Save. Vprašanje tedna je ali bo država izkoristila predkupno pravico za  nakup deleža turističnega podjetja Sava ali pa bodo Savo prevzeli  madžarski finančni skladi, ki so blizu predsedniku madžarske vlade Viktorju Orbanu, meni delov komentator Ali Žerdin. Janez Markeš je opozoril, da se ne prodajajo zgolj turstični biseri, temveč tudi  Družba za upravljanje terjatev bank (Dutb). Markeš meni, da gre za  razprodajo države in zadnji, ultimativni udarec privatizacije. Denar za kupnino naj bi že bil nakazan, vendar gre po Markeševem  mnenju za drobiž. »Če država ne bo izkoristila predkupne pravice, gre za  izdajstvo,« je bil jasen Markeš. »Gre za prelomen trenutek, ki terja  civilno družbeni angažma, ki pa bi ga morale voditi politične  stranke,« je dodal, saj meni, da civilna družba  s prostovoljnimi aktivisti ne more več nositi vsega na svojih plečih.  Markeš meni, da bi aktivacija proti tej razprodaji lahko bila preizkusni  kamen KUL-a in Roberta Goloba. »Kar je Inštitut 8. marec storil z referendumom za vodo, bi zdaj morala storiti politika,« meni Markeš. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o dogajanju v slovenskem turizmu. Sava, največje slovensko turistično podjetje, naj bi kmalu pristalo v lasti madžarskega sklada. Kot je dejal Delov komentator Ali Žerdin, »Sava naj bi se pri Budimpešti izlila v Donavo.« Janez Markeš opozarja, da gredo s tem v smislu turizma »Bled, Portorož in Prekmurska na Madžarsko«. Opozoril je, da je razprodaja teh simbolov in dejavnosti nespametna, morda pa tudi koruptivna. Na indeksu korupcije, ki je bil objavljen včeraj, je Slovenija sicer v zadnjem letu močno nazadovala. Še vedno je pred Madžarsko, a daleč za, denimo, Avstrijo. Slovenija je razprodala svoj bančni sistem in industrijo in postala popolnoma periferna država, »postali smo vazali Madžarske,« je opozoril Markeš.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o predvolilnem dogajanju in slovenskosti. Čim je premier Janez Janša v pogovoru za eno indijskih televizij omenil možnost, da bi Slovenija s Tajvanom poglobila zlasti gospodarske odnose, se je Slovenija, kot ugotavlja Delov komentator Ali Žerdin, znašla v živahni polemiki s Pekingom, kjer je premierjeva izjava sprožila hud revolt. Očitno je šla zadeva mimo državnega zbora, ki ima še vedno pomembno besedo pri oblikovanju zunanje politike, še meni Žerdin. Pa tudi, da niti ne gre za kakšno noviteto, medtem ko je Janez Markeš prepričan, da gre za »pota megalomanije« – zdaj, ko Janez Janša ni več predsednik sveta EU. Države praviloma ne želijo slabšati odnosov s Kitajsko, ugotavlja Žerdin in se sprašuje, ali ni položaj Tajvana ta hip primerljiv s položajem Slovenje v letu 1990. Več na delo.si.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta govorila o političnih vplivih na RTV. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta se pogovarjala o ideji vodstva RTV, da na državni radiotelevizijski postaji ne bi več plačevali komentatorjev pri Studiu City, češ da jih ne plačujejo niti pri Odmevih. »Ljudje iz vodstva RTV so na tankem ledu, saj jim ni jasno, kaj je avtorsko delo. To je približno tako, kot če bi jaz rekel, da Markeševi komentarji niso avtorsko delo, zato naj piše brezplačno,« je dejal Ali Žerdin. Studio City obstaja od leta 1989. »Ni pa to edina oddaja pod udarom. Zelo nekompetentni ljudje na RTV so se odločili, da bi razpravljali tudi o Tarči, oddaji, ki ima zelo ugleden status, a je moteča, ker v javnost pošlje neprijetne stvari,« je rekel Žerdin. »Kdo tem ljudje daje mandat, razen izsiljenega zakona v parlamentu?« se sprašuje Markeš. »Kot da bi Janša kupil klinični center in bi potem kirurgom govoril, kako naj operirajo. Enako je z novinarstvom. Kar se dogaja na RTV, je perverzno. Janševa vlada se obnaša, kot da je RTV zasebna televizija.« Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerin in Janez Markeš sta govorila o obveznem cepljenju in prihajajočih volitvah.  Razvnema se debata o tem, ali bi moralo biti cepljenje obvezno. Ali Žerdin je opozoril na raziskavo, ki ugotavlja, da v Sloveniji bistveno manj ljudi meni, da je cepljenje državljanska dolžnost, kot v drugih evropskih državah, obenem pa smo že v vročem predvolilnem času.  Janez Markeš meni, da je pandemija neke vrste družbena revolucija in da je neke vrste revolucija tudi sedanja vlada, saj uničuje dosedanje družbene vrednote. A ostro je tudi drugod. Francoski predsednik Emmanuel Macron je denimo javno dejal, da ne more ljudi prisiliti v cepljenje, a lahko necepljenim zagreni življenje do nevzdržnosti, njegova izjava pa je spodbudila proteste. A ker je v Franciji je necepljenih zgolj deset odstotkov ljudi, si bo Macron bržkone pridobil simpatije večine, je opozoril Markeš.  Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta govorila o bojkotu olimpijskih iger na Kitajskem, pomanjkljivem poznavanju koronavirusa in cenah nafte. Pred zimskimi olimpijskimi igrami na Kitajskem sta ZDA in Avstralija napovedali diplomatski bojkot iger, ki sicer ne pomeni, da tja ne bosta poslali športnikov, temveč se jih ne bodo udeležili le diplomati. Bojkot je torej le simbolna gesta na papirju, meni Delov komentator Janez Markeš. Ali Žerdin je spomnil, da je bil zadnji večji bojkot olimpijskih iger v osemdesetih, na vrhuncu hladne vojne, ko so zahodne države bojkotirale igre v Sovjetski zvezi zaradi vojne v Afganistanu. Sovjetska zveza se je nato maščevala z bojkotom iger v Los Angelesu. Markeš je opozoril, da se tudi sedaj bojkot dogaja v luči ameriških svaril pred domnevno rusko invazijo na Ukrajino. Globalno dogajanje pa narekuje tudi pandemija, kjer je ob novih variacijah virusa še vedno veliko neznank. Žerdin je opozoril na pomanjkanje dosegljivih relevantnih podatkov. Markeš pa je spomnil na članek, objavljen v prestižni znanstveni reviji Lancet, ki se sprašuje, ali je prebolevnike sploh treba cepiti. Več na delo.si!

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta tokrat govorila o prihajajočih volitvah in strankah, ki se bodo na njih potegovale za glasove.  Do volitev je še manj kot pet mesecev. Pretvarjamo se, da se nanje še nihče ne pripravlja, a v resnici je vse, kar se v politiki trenutno dogaja, ena sama predvolilna kampanja, meni Ali Žerdin. Janez Markeš se strinja, da je glede na to, kako naglo se bližajo volitve, o njih slišati relativno malo.  Markeš meni, da skrajno desna stranka SDS računa na novo konstelacijo, v kateri bi lahko oblikovala vlado. Pri tem ima nesrečo, da je posesala vse, kar se je dalo z desnice, sredina, s katero lahko paktira, pa je zelo šibka. Medtem je na drugi strani več strank, ki napovedujejo, da bodo nastopale povezano, a glede na njihovo sodelovanje v prejšnji vladi je njihovo uspešno sodelovanje negotovo, meni Markeš.  Krščanska demokracija oziroma stranka NSi, ki jo zastopa, je po Markeševem mnenju moralno bankrotirala in postala neoliberalna stranka kapitala in privatizacije, kar je nasprotje tega, kar je počela njena zgodovinska vzornica.  A moralni bankrot je po Markeševem mnenju tudi na levici. V oči bode dejstvo, da se stranke, ki se razglašajo za leve stranke, sramujejo Levice, ki dejansko dosledno zastopa leva stališča, in jo odrivajo od sebe. Tudi leve stranke z izjemo Levice so tako moralno bankrotirane, saj so, na povsem enak način kot NSi, pokleknile pred kapitalom, je poudaril Markeš. Več na delo.si!

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin tokrat o odstopu ravnatelja SNG Drama Igorja Samobora. »Dogodek tedna v kulturni sferi je prav gotovo odstop ravnatelja ljubljanske Drama Igorja Samobora. Počakal je na večerno uro in dneve, ko bo lahko odkljukal svojo administracijo za leto 2022, potem pa odstopil, rekoč, da zaradi odsotnosti dialoga glede obnove stavbe Drame,« pogovor o odstopu, ki je presenetil javnost, uvede Ali Žerdin. »Odstopil je deloma iz protesta, deloma iz obupa. Gre za ravnatelja, ki je svojo službo opravljal vestno, dobro in zavzeto, v kontekstu, ki kulturi zagotavlja njeno vlogo,« gesto Samobora komentira Janez Markeš. »Kot je povedal oziroma zapisal, je šlo za neki cikel obnove, ki je bil načrtovan že leta, kulturno nekulturni minister pa je to sodelovanje brez pravih argumentov prekinil. To je vzorec, ki se ponavlja.« »Ministrstvo, ki je dolžno zagotoviti sredstva, je odtegnilo sodelovanje na način, ki ni le protipraven, ampak tudi kulturno nekorekten. Samobor se je verjetno težko odločil za svojo potezo, a je, če je hotel ostati zvest svojemu programu in odgovornosti, začutil notranjo nujo, da to stori. Kot direktor je nosilec odgovornosti za prostore, kjer so statični problemi, kjer so bile poplave. Sam bi na njegovem mestu ravnal podobno,« doda. Več na delo.si!

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta ob primeru težav Anhovega s pitno vodo razpravljala o uničujoči spregi strank s kapitalom. Dogajanje v zvezi z vodovodom v Anhovem je zelo nenavadno, meni Delov komentator Ali Žerdin. Jutri bo državni zbor med drugim glasoval o tem, kako se lotiti oskrbe z vodo v krajih, kjer imajo s tem že dlje časa težave. Bitka prebivalcev Anhova za minimalni standard pitne vode traja že leta, je povzel Janez Markeš. Poslanci v parlamentu bodo odločal, ali se bo omogočilo dostop prebivalcev do pitne vode. A glasovi niso zagotovljeni. Ministrstvo, ki je za to pristojno, je pobudi civilno-družbenih organizacij naklonjeno, medtem ko županja Anhovega, ki je del problema, pripada stranki SD. S tem se podira bipolarno razmerje med vlado ter civilnodružbenimi organizacijami in opozicijo iz časov referenduma o pitni vodi. Več na delo.si!