Listen Now

Tokrat v naši seriji Nezlomljivi beseda teče o preprečevanju poškodb. Do kakšne mere je te možno preprečiti v športu? Par tematik iz pogovora: Je valgus (noge na X) vedno problematičen? Kdaj govorimo o dobri gibalni učinkovitosti? Nasveti kako preprečiti/zmanjšati možnost za poškodbo. Pogovor med kineziologoma - Luka Hren in Zoran Žlof

Črt si je poleti poškodoval mečno mišico (natrganina) in skupaj s Tadejem Verboštom sta sklenila pokomentirati morebitne vzroke za dotično poškodbo in kako bi se tej poškodbi lahko ognil. V pogovoru Črt in Tadej osvetlita očitne in tiste malo manj očitne dejavnike, ki v sodobni rekreaciji in športu pripeljejo do različnih poškodb.    Glavne oporne točke pogovora razporejene po vrsti:    - Uvodni opis konteksta Črtove poškodbe in kratek oris celotnega pogovora - Hitro povečanje moči (predvsem pri rekreativcih začetnikih) lahko prispeva k pretiranemu obremenjevanju telesa. Razlika med prilagajanjem centralnega živčnega sistema in prilagajanjem tkiv (mišice, tetive, kosti, funkcionalni sistemi ...) ob treningu.  - O občutkih, ki jih lahko čutimo ob natrganju mišice. Je ob natrganinah mišic ultrazvok smiselen in kdaj točno po poškodbi?  - Pomembnost uravnoteženega treninga celotnega telesa - v sodobni rekreaciji in predvsem ob treningu moči lahko pride do preslabe pripravljenosti distalnih delov telesa (gležnji, stopala ...) v primerjavi s proksimalnimi (trup, ramena, stegna), kar nato vpliva na neoptimalno telesno pripravljenost za določene aktivnosti.  - Delovanje organov in njihov vpliv na mišični sistem.  - Vpliv specifik določenega športa in okoliščin (tip podlage ...) na možnost pojava poškodb.  - Kako je Črtova športna izkušnja v mladosti (ki je bazirala na eksplozivnosti) lahko vplivala kot eden od dejavnikov, ki so prispevali k natrganju mišice v trenutnem življenjskem stilu.  - Pri hitrih responderjih na trening (tistih, ki se na trening zelo dobro odzivajo) je lahko nevarnost poškodb celo večja v določenih primerih, kot pri tistih, ki se na trening načeloma odzivajo počasneje.  - Pri rednem treningu ali rekreaciji je racionalno razmišljanje ključno za učinkovit in varen trenažni ali rekreativni proces.  - Kaj se lahko o sebi in svojem telesu naučimo na dopustovanjih? "Človek je verjetno edina vrsta na svetu, ki troši energijo, zato da jo troši."  - "Ko trening predstavlja višji cilj, kot kakovost življenja ..."  - Vloga trenerja je UČENJE in VODENJE varovanca za ohranjanje ravnovesja in kako lahko trening oz. vadbo uporabi kot sredstvo za doseganja cilja ohranjanja ravnovesja.  - Telesna drža lahko specifično vpliva na pojavnost poškodb.  - Pomembnost širine in pestrosti v treningu/gibanju za dobro telesno pripravljenost.  - Opis poteka rehabilitacije ob natrganinah mišic od prvega dneva po poškodbi naprej (vaj, obremenitve, RICE protokol, hlajenje, gretje, upravljanje s travmatskim odzivom centralnega živčnega sistema ...) 

V tokratni epizodi se bomo lotili težav s koleni (bolečine v kolenu). Pogledali si bomo nekaj bolj in manj modrih ljudskih modrosti ter našli ustrezne kineziološke modrosti za težave s koleni.  Če vas zanima, kako ukrepati pri težavah s koleni, kakšna je vloga kravjih vimen pri bolečinah v kolenih, in še veliko več, potem lepo vabljeni k ogledu in poslušanju.    Luka Hren, kineziolog  Jure Gubanc, mehanik hrbta

Pa poglejmo kaj pravijo ljudske modrosti na temo išiasa. Jure in Luka v tokratni epizodi iščeta bolj in manj pametne nasvete za ljudi, ki ji muči precej neugodna bolečina navzdol po nogi.    Tokrat si bomo pogledali kaj nam skriva farmacija in rešitev pozna že mnogo Slovencev (beri s sarkazmom) ter le kaj bi bilo pa zares smiselno ukreniti, da se rešimo teh nevzdržnih bolečin. 

Tokrat sta kineziologa Luka Hren in Zoran Žlof debatirala o pogosti temi, da s koleni ne smemo preko prstov pri počepu. Gre za mit ali resnico?   Vabljeni, da dobro prisluhnete pogovoru, da ne boste naprej prenašali neumnosti.   Govora bo o tem od kod sploh izvira ta dilema, kje se je zataknilo, da danes sploh govorimo o tem in kako se pravilno naredi počep.    Lepo vabljeni k poslušanju!

Tokratna gostja je Anja Šešum, kineziologinja, ki je nepogrešljiva v ženskem alpskem smučanju že nekaj let. Prvo poglavje njene kariere je bilo 4-letno sodelovanje z ekipo Ilke Štuhec, sedaj pa že več kot leto kot kineziologinja dela v ženski avstrijski smučarski ekipi za hitre discipline.   P.S.: Tokrat nam je sicer zagodla tehnika in je kvaliteta zvoka gostitelja slabša, a je še vedno vse razumljivo, predvsem najpomembneje, gostjo Anjo se sliši tako kot je treba. :)    [00.00] – Uvod in predstavitev gostje. [03.28] – O razlikah pri delu z enim vrhunskim športnikom in ekipo.  [6.31] – Anjina vloga v ekipi avstrijske reprezentance.  [9.24] – Pomen manualnih tehnik in strategij v trenažnem procesu profesionalnega športa. [13.34] – Profesionalni šport ni enak rekreativnemu športu.  [19.45] – Za kaj vse je spremljevalna ekipa Ilke Štuhec skrbela še poleg načrtovanja treningov.  [22.23] – Športniki na najvišji ravni brezkompromisno sledijo in opravijo dodeljeno s strani trenerjev ali imajo tudi sami neko določeno stopnjo avtonomije v trenažnem procesu? [31.07] – Je profesionalni (vrhunski rekreativni) šport zdrav ali ne?  [37.54] – Anjine izkušnje o samo-odgovornosti športnikov do lastnega zdravja (ponočevanje, skrb za prehrano …).  [40.54] – Ali je Anja po večletnem delu opazila kaj razlik v principih in strategijah v trenažnem procesu v praksi in slišanem v šolanju na Fakulteti za šport? [43.36] – Kako in kje Anja ob natrpanem urniku črpa nova znanja, informacije in ideje. [48.36] – O coni udobja – nauki iz vrhunskega športa.

Pri delu s strankami velikokrat naletimo in odgovarjamo na vprašanja in dileme, kako lahko neka mišica ali del telesa tako zelo boli ali je konstantno zakrčen, ko pa cele dneve večinoma zgolj sedimo. Ljudje, ki iščejo pomoč pri nas zaradi t.i. 'nespecifičnih' bolečin, ki se pojavijo kar tako iz ničesar.    Kako lahko nekaj tako zelo vztrajno boli, če pa fizično tega dela telesa ne obremenjujem?    V tej kratki epizodi sledi poenostavljena obrazložitev koncepta gibalne kontrole in kako je le-ta povezava s kroničnim pomanjkanjem gibanja na vsakodnevni ravni. 

Tokratni gost - Jakob Škarabot.    [00:00] – Uvod, predstavitev gosta in njegovih področij delovanja. [15:18] - Staranje telesa. Lahko z gibanjem vplivamo na hitrost staranja? [22:28] - Si lahko star 100 let in si samooskrben? Je sprehod in vrtnarjenje dovolj? [28:05] - Osebni rekordi in lastno videnje svojega poklica. [31:28] - Vpliv menstrualnega cikla na telesno sposobnost. Kdaj so ženske »močnejše«? [40:30] - Vpliv hormonov na počutje oz. čustva. [44.30] - Razlike med spoloma. Kdo je močnejši in kdo bolj vzdržljiv? [59:07] - Vadba za ženske. Kaj je priporočljivo in kaj je popularno? Kakšen je vpliv kontracepcijskih tablet na telesno sposobnost? Pomembnost etičnega pristopa. [1:07:20] - Zakaj sploh raziskovat razlike med spoloma? [1:12:23] - Miofascialno sproščanje in problematika izrazoslovja. Kakšen je učinek valčkanja? Kaj je res in kaj ni? Primerjava s statičnim raztezanjem. [1:22:13] - PNF metoda raztezanja - koncept in praktična uporaba. Pomen gibljivosti za funkcionalno delovanje telesa. [1:28:14] - EMG (elektromiografija) je metoda za testiranje mišične moči. Kakšne vrste poznamo kakšen je mehanizem delovanja? Kdaj je testiranje uporabno in zakaj? Alternative za merjenje mišične moči. Katere meritve in testiranja so sploh smiselna? [1:38:42] - Kaj je izokinetika? Uporabna vrednost te metode v znanosti, rehabilitaciji in rekreaciji.   [1:42: 03] - Zakaj se danes manj ljudi poslužuje trenažerjev?  Kdaj pa je vadba na trenažerjih uporabna? [1:47:23] - Znanstveni proces. Kako poteka, kakovost študij, hitrost spreminjanja dognanj, aplikativna vrednost študije. [1:56:52] - Zaključek ter vpliv COVID-19 na raziskovanje ter življenje.

V današnji poplavi informacij je ena večjih dilem komu zaupati. Kateri viri informacij so legitimni in kateri ne? Kateremu strokovnjaku zaupati? Kateremu mnenju slediti?  Z Nenadom smo se lotili zelo pomembne teme in opozorili na to, da znanstveni pristop k iskanju in interpretiranju informacij ni raketna znanost in je pravzaprav na voljo vsakemu posamezniku - ne le akademikom in znanstvenikom.  [00:00] – Kaj je znanost? Aplikacija znanstvenega pristopa v vsakdanjem življenju oz. pomen kritičnega razmišljanja pri posamezniku. [7:00] – Vzgoja znanstvenega načina iskanja odgovorov. Poišči, testiraj in razmišljaj. Ne ustavi se pri prvem odgovoru, ne posplošuj. [14: 15] - Vsak človek je drugačen v praksi, kar je najbolj frustrirajoče za ljudi. Na podlagi že znanih študij, skušamo intervencijo prilagoditi in pomagati specifični osebi. Znanstvena metoda v praksi in njene pasti. [20:40] - Komponente kritičnega razmišljanja. [25: 45] - Subjektivna ocena in znanstveni pristop (razlike in povezave). Nikoli ne moreš vedeti vsega, lahko se motiš. Niso vse situacije kompleksne, večina ljudi je zajeta v študije. »Evidence based practice«? [38:00] - Kaj je pravo razmišljanje brez predsodkov? Pristopi k poslušanju nasprotnih mnenj. Kdo ima prav in kdo je aroganten. [47:50] - Potrebujemo nasprotujoča mnenja za pridobivanje novega znanja in boljše argumente. [54:43] – Pridobivanje dvosmernih informacij v času socialnih omrežij je bistveno težje, zaradi vpliva algoritmov ipd. Kako pridobivati dobre vire informacij, da ne ostanemo v lastnem 'mehurčku' dojemanja oz. razumevanja? Esencialen pomen diskusije z drugo osebo - »Dva morata biti za igro.«. [1:03:37] - Kako začeti pot iskanja dobrih virov informacij kot laik brez akademske pismenosti? [1:15:05] – Kako najti pravega strokovnjaka, da ti kot nevednežu pomaga na določenem področju? [1:28:25] – Za konec glede na celotno debato, primer ali gre za izkrivljanje znanosti - »Jajca in holesterol«. Kaj je res in kaj ni? [1:39:48] - Znanost se lahko moti. Vpliv medijev na sprejemanje »splošne resnice«. [1:43:54] - Rdeča nit diskusije: Prevzemi odgovornost za kritično iskanje relevantnih informacij, to pa terja vložen čas in potrpežljivost. 

Verjetno veste, da se za proizvodnjo zadostnih količin vitamina D ni dobro skrivati pred soncem. A sledi vprašanje, koliko sonca pa je dovolj?  Odgovor ni enoznačen, saj je odvisno od letnega časa, geografske širine, časa na soncu, površine izpostavljene kože, pigmenta ... Zanimivo, v Sloveniji v zimskem času sonce enostavno ne pride dovolj visoko, da bi bilo dovolj močno za sintezo vitamina D.  Celoten pogovor z Nenadom lahko poslušate v epizodi 008 z naslovom "Prehrana v obdobju samoizolacije (Nenad Kojić)". 

S kineziologinjo in kolegico Majo Dakskobler je stekel sproščen pogovor, kjer so se teme pogovora dotaknile različnih življenjskih izkušenj, ki jih je Maja doživela ob vodenju vadb, joge, prostovoljstvu v Afriki in še čem.  [0:00] – O vlogi in umestitvi kineziologov v javnem zdravstvu, na trgu in v športu. [11:45] – Debata o primerjavi učinkovitosti rehabilitacijskih in vadbenih programov preko storitev javnih sistemov ali privatnega sektorja. [15:30] – O Majinih prelomnejših življenjskih izkušnjah (prehod iz freelancinga v redno službo, prostovoljstvo v Afriki, njena izkušnja z jogo, prostovoljstvo in družbeno-politični aktivizem …). [32:45] – Diskusija o enakosti in neenakosti. [42:45] – Uspešni posamezniki na področju kineziologije in vprašanje o tem, kako bi opredelili uspešnost na tem področju. [47:47] -  Kje se Maja vidi v prihodnosti.

Tokratna epizoda je usmerjena v pomembno tematiko optimalnega doziranja intenzivnosti in količine treninga ali vadbe (relevantno za rekreativce in športnike).  Cele dneve sedeti v pisarni, zato da se 3x tedensko 'uničimo' v telovadnici, ni pametna strategija.  [1:32] –  Mišična bolečina aka 'musklfibr' ni edina posledica telesa po treningu. Mišice niso edini sistem, ki je obremenjen ob treningu. Zavedati se moramo, da stimuliramo in obremenjujemo tudi veliko drugih sistemov (tetive, ligamenti, hormonski sistem …). [8:05] – Če z vadbo in treningi pretiravamo in preobremenjujemo organske sisteme (npr. imunski sistem), tega običajno na začetku (prvih nekaj tednov) ne čutimo.   [12:37] – Intenzivnost treningov je potrebno prilagajati celokupnemu nivoju energije in količini vsakodnevnega stresa, ne pa izkoriščati visoko intenzivnih treningov kot priložnost za poživitev ali 'reset' od vsakodnevnih problemov. [22:43] – Enostavni nasveti za optimalno načrtovanje vadbe ali treningov za vsakega rekreativca in športnika (doma ali v gymu). izmenjevanje nizko intenzivnih treningov z intenzivnimi časovno načrtovanje spremljanje lastnih občutkov počitek pomen hoje v celotni sliki telesne aktivnosti (za vsakogar) enostaven način ocenjevanja težavnosti treningov in pripravljenosti za trening [48:30] – Pomembnost veščine poslušanja samega sebe. [54:42] – Trenerji ne štejemo zgolj ponovitev, ampak ljudem svetujemo in jih izobražujemo, da postanejo karseda samostojni in samozadostni na področju vadbe, treninga in vzpostavljanju optimalnih telesno-rekreativnih navad. [1:06:16] – Nekaj nasvetov kako lahko sami ocenimo kvaliteto spanca in zakaj nam spremljanje kvalitete spanca pomaga pri opazovanju samega sebe.

Gostja tokratnega podcasta je bila Nika Rejc, tekmovalka v olimpijskem dvigovanju uteži, vaditeljica skupinskih vadb, osebna trenerka in avtorica projekta Sodobna dama. Rdeča nit pogovora se je vrtela predvsem o vadbi moči pri ženskah.  [1:23] – Nika predstavi bistvo in namen njenega projekta Sodobna dama, ki je fokusiran na kvaliteten in individualiziran pristop k vadbi v skupini. [9:09] – Prihodnost projekta Sodobna je razširitev coachinga iz področja treninga tudi na druga življenjska področja. [11:13] – Kaj so temelji treningov in vadb Sodobne dame (izbor vaj, sredstev in vadbenih pripomočkov)? [14:37] – Profil strank (stopnja telesne pripravljenosti), ki se odloča za vadbo pri Niki. [15:31] – Trening moči in olimpijsko dvigovanje uteži pri ženskah – se morajo dame res pretirano bati pretirane rasti mišične mase in teže v splošnem? [25:55] – Vpliv treninga moči na spreminjanje postave in o individualnih razlikah v tem procesu. [31:06] – Kakšno vlogo imajo vadbe, kot je npr. pilates, pri vadbi in treningu moči? [34:11] – Kako vizijo in cilje ima Nika za naprej?   Niki lahko sledite na:  FB - https://bit.ly/2xLHGpb Instagram - https://bit.ly/34Omj2A    Več KinVital vsebin http://kinvital.si/

Zdravniška diagnoza, na kateri grozi hernija, artroza ali karkoli podobno 'strašnega' ni dosmrtna obsodba!   Naša telesa so izjemno prilagodljiva in vedno sposobna regeneracije, ko se odločimo temu nameniti fokus in energijo.   Pri nas je to tema, ki je redno na sporedu pri obravnavni z našimi strankami, zato je pomembno, da jo izpostavljamo tudi takole preko naših spletnih kanalov.   Prisluhnite spodnjim nekaj minutam. Če pa bi radi slišali celoten pogovor z Žigom Toličem, si ga lahko v celoti poslušate v epizodi 013 pod naslovom "O Feldenkrais metodi za izboljšanje gibalne kompetentnosti (Žiga Tolič)".

[00:00] – O Feldenkrais metodi učenja gibalnih vzorcev. [1:28] – Kako se Feldenkrais metoda prenaša v klasične gibalne vzorce. [6:01] – Za optimalno učenje vadečih je poleg trenerja pomembno tudi okolje (tip vadbenega prostora, velikost skupine) [7:37] – Ključen del vadbenega procesa in učenja je tudi poznavanje širšega konteksta življenja vadečega [12:37] – Temelji Feldenkraiseve metode (analiza gibalnih vzorcev, delovanje posameznih mišičnih skupin, dihanje, samozavedanje telesa) [25:27] – Vpliv prekomernega sedenja na potencialno izgubo samozavedanja telesa in poslabšanje gibalne kontrole. [27:49] – Svetovanje ljudem glede vsakodnevnih gibalnih navad je ključen faktor dela terapevta (ergonomične rešitve, kratke gibalne intervencije …). [34:56] – Ljudje se velikokrat premočno poistovetijo z lastnimi zdravniškimi diagnozami. Pomembno je poudariti, da je napredek in izboljšanje kakršnekoli poškodbe vedno možno, ne glede na starost. [42:47] – Pri spreminjanju gibalnih vzorcev so stebri za pozitivne spremembe najprej zavedanje položajev in okoliščin, ki povzročajo težave, zavedanje dihanja, telesne drže in osnovnih gibalnih vzorcev ter nato primerno prilagajanje okolja in navad.   Več o Žigovem delu in pristopu:  na FB - https://www.facebook.com/gibanica.pilates na IG - https://www.instagram.com/ziga_tolic_gibanica/ spletna stran - https://www.gibanica.si/   Več KinVital vsebin http://kinvital.si/

[0:00] – Kako je Robert stopil v svet asan in joge. [4:34] – Razlika med jogo in asanami. [11:15] – Kdaj z asanami zgolj vadimo in kdaj prakticiramo jogo? [19:37] – Joga ni nujno povezana izključno z asanami in dober učitelj joge zna učencem koncept joge približati v različnih 'vadbenih' okoliščinah. [27:17] – Gresta rehabilitacija in asane lahko z roko v roki? [34:31] – Vprašanje (s strani terapevta, učitelja ali trenerja) o primernih ciljih za ljudi, s katerimi delamo, je ključno pri delu z rekreativci. Primerno zastavljeni cilji diktirajo optimalno izbiro sredstev in nasvetov s strani učitelja/trenerja/terapevta. [43:47] – O bolj 'agresivnih' tehnikah joge. [48:29] – O meditaciji.   Robertu lahko sledite:  http://www.jogado.com/ - spletna stran https://www.facebook.com/robert.honn - Facebook

Tokrat smo z Nenadom razkrivali najbolj pogoste mite in dileme o prehrani.   [1:59] - O črevesni mikrobioti. Kaj o njej znanost sploh ve in kaj ne? Razlika med terminoma mikrobiota in mikrobiom.  [20:31] - Koliko obrokov dnevno potrebujemo za optimalen dnevni energetski vnos.  [22:58] - Razlika med vitamini iz naravnih živil in vitamini iz prehranskih dopolnil.  [27:05] - So različne vrste komercialnih kosmičev primerne za zajtrk? [29:05] - So sveže stisnjeni sadni sokovi upravičeno del optimalne ali 'zdrave' prehrane? [31:26] - Dobimo pozimi in spomladi iz nesezonskih živil dovolj vitaminov v sodobni prehrani? [33:30] - Kolagen in hialuronska kislina v olbiki prehranskih dodatkov res vplivata na zdravje kože - so te trditve jasno podprte z znanostjo? [36:28] - Sladkor sam po sebi ni žlocinec v naši prehrani.  [40:38] - Je prebava visoko procesiranih živil drugačna od neprocesiranih živil? [42:00] - O vseh dodatkov, ki so prisotni v sodobni hrani (aditivi, barvila, ojačevalci okusov, konzervanski ...) [43:57] - Cvrtju se je generalno gledano pametno ogibati.  [45:21] - Občutek utrujenosti po obroku. Lahko pri izbiri in pripravi obroka vplivamo na to?  [49:25] - Psihološki vidiki prehranjevanja.  [52:26] - Modrosti naših babic o pomembnosti česna in čebule - je kaj na tem?  [54:08] - Nevarnost kancerogenov v prehrani - se je s tem sploh smiselno obremenjevati?  [59:30] - Zakaj je na področju prehrane toliko zmede in nesoglasij in zakaj je prehranska znanost drugačna od ostalih znanosti?  [1:07:23] - Koliko vode moramo spiti na dnevni ravni?    Nenadu lahko sledite na: https://www.drfeelgood.si/ - spletna stran Feelgood https://www.instagram.com/feelgood.si/?hl=en - Feelgood Instagram https://www.instagram.com/nenad.feelgood/?hl=en - Nenad Instagram     Več KinVital vsebin: http://kinvital.si/

Tokratni gost je bil osebni trener Domen Kocjan, avtor portala Human Function & Performance. Govora je bilo o dihanju in dihalnih strategijah in kako le-te lahko vplivajo na spreminanje telesne drže in spreminjanje gibalnih vzorcev.  [0:00] – Kdo je Domen, s čim se ukvarja in kako pristopa k procesu osebnih vadb. [8:16] – Kako z dihanjem vplivamo na učinek vaj in vadbe? [14:51] – Primer, kako vdih in izdih lahko vplivata na zmožnost notranje in zunanje rotacije v kolčnem sklepu. [16:59] – Kako se v praksi dihalne strategije in vaje primerjajo z uporabnostjo in učinkom raztezanj, manualnih pristopov, samomasaže ipd.? [27:58] – Kako se primerjajo dihalne vaje s tehnikami samomasaže pri doseganju cilja sproščanja določenih mišičnih skupin. [33:21] – Umestitev dihalnih vaj in strategij znotraj vadbene enote, vadbe, treninga. [36:06] – Razlika med različnimi načini dihanja (dihanje s prepono, prsno dihanje …) in kako le-to vpliva na telesno držo. [43:38] – Dihanje in ergonomija na delovnem mestu (vaje na delovnem mestu, pretirana drža glave naprej in vpliv le-tega na dihanje). [52:57] – Zakaj je dihanje skozi nos tako pomembno? [59:47] – Vpliv dihanja na simpatični in parasimpatični živčni sistem. [1:08:15] – Kje na spletu lahko sledite Domnu.     Domnu in zanimivim vsebinam z njegove strani lahko sledite:  Instagram - https://bit.ly/3c844b3 Youtube - https://bit.ly/2UV9KiF E-produkt - https://bit.ly/3aXblKn    

Zopet smo načeli aktualne tematike o prehrani in vadbi v obdobju samoizolacije. K pogovoru so prispevali Nenad Kojić, Matjaž Erjavec, Luka Hren in Jure Gubanc. 1:50 – Načeloma se je celo lažje držati prehranskega načrta takrat, ko NI 'dovolj časa' in ne takrat, ko 'JE dovolj časa'. 4:18 – Kako namensko pridobiti telesno maso s kombinacijo prehranskih in vadbenih strategij (in kako se tega lotiti v času samoizolacije)? 8:40 – Kako si prilagoditi sedenje doma, zdaj ko nekateri nimamo več dostopa do svoje običajne pisarne. 11:50 – Kako se ogniti pojavu utrujenosti oz. zaspanosti po obroku. 15:40 – Načrtovanje nakupovanja živil, primerna za obdobje, ko želimo bolj omejiti energijski vnos. 19:15 – En obrok sam po sebi je nepomemben, pomembno pa je, kako izbiramo živila na daljši rok. 26:34 – Je cena hrane povezana s kvaliteto? 30:04 – Vadba doma – ne z glavo skozi zid, količino in intenzivnost vadbe prilagodimo dosedanji telesni pripravljenosti. 38:02 – Potek trenažnih in rehabilitacijskih programov na daljavo oz. v online obliki. 42:01 - Kako poskrbeti za imunski sistem (preko klasične prehrane in dopolnil). 47:39 – Zakaj je v praksi smiselno uporabljati enoto kalorij za ocenjevanje energijske vrednosti živil in ne tiste prave uradno potrjene merske enote – Joule Nenadu in Matjažu lahko sledite na: https://www.drfeelgood.si/ - spletna stran Feelgood https://www.instagram.com/feelgood.si/?hl=en - Feelgood Instagram https://www.instagram.com/nenad.feelgood/?hl=en - Nenad Instagram https://evolucija.si/ - Evolucija https://www.facebook.com/MatjazErjavec.si/ - Matjaž Erjavec Facebook Več KinVital vsebin: http://kinvital.si/

Tokratni gost je bil nutricist Nenad Kojić iz podjetja FeelGood. 0:00 - Predstavitev tematike in Nenada. 6:29 - Organizacija prehrane v obdobju samoizolacije (nakupovanje živil ...) naj bo podobna tisti v normalnih okoliščinah. Organizacija je še vedno vezana na osebne cilje (vzdrževanje teže, hujšanje, ...). 10:08 - Energijska poraba je drugačna v obdobju samoizolacije. Prehrano prilagodi toliko, da v tem obdobju ohranjaš telesno težo. 12:15 - Energijsko manj bogata a kvalitetna živila so tista z več vlakninami, več vode ali večjim deležem beljakovin. Tak izbor živil je primernejši za izogibanje prenajedanju. 16:00 - Časovno obstojnejša in časovno neobstojna živila. Primerjava svežih živil z zamrznjenimi in konzerviranimi živili (obstojnost, hranilna vrednost, vsebnost vitaminov ...). 21:41 - Vitamin D. O sončenju in dodajanju vitamina D preko prehranskih dopolnil. 29:32 - Vpliv prehranskih dopolnil in/ali prehrane na splošno na imunski sistem. 37:44 - Za zagotavljanje raznovrstne prehrane je ena najbolj praktičnih strategij skrb za uravnoteženost vsakega posameznega obroka - predvsem je idealno, da vsaj 3 obroki dnevno vsebujejo delež beljakovin. 42:26 - Nasvet za pričetek spoznavanja konceptov primernih prehranskih navad za laike. 49:52 - Časovno obstojnejša in časovno neobstojna živila - 2. del 56:00 - Strategije za nadzorovanje apetita (razlika med homeostatično in hedonično lakoto - 'čustveno prehranjevanje', prehranjevanje iz dolgočasja ...) Nenadu in preostali ekipi Feelgood lahko sledite na: https://www.drfeelgood.si/ - spletna stran Feelgood https://www.instagram.com/feelgood.si/?hl=en - Feelgood Instagram https://www.instagram.com/nenad.feelgood/?hl=en - Nenad Instagram https://www.facebook.com/feelgood.si/ - Feelgood Facebook https://www.facebook.com/groups/228213384417156/ - Feelgood FB skupnost Več KinVital vsebin: http://kinvital.si/